Otroci se na cesti vedno in povsod srečujejo z nevarnostmi. Posebno po eni od cest pa hodijo skoraj vsak dan, in to po najmanj dvakrat do štirikrat na dan: to je cesta od doma do šole in nazaj. Statistični podatki, zbrani v bazi podatkov prometnih nesreč v Evropski uniji, CARE , kažejo, da je delež nesreč pri otrocih, starih od 6 do 11 let, največji zjutraj, ko so na poti v šolo, in znova popoldne, ko se vračajo domov, le da je tedaj nekoliko manjši.

In prav zares, največ nesreč se tako otrokom kot staršem pripeti na vsakodnevnih poteh: nevarnost je tem večja, ker imajo občutek, da cesto dobro poznajo. Otroci so tako prepričani, da so na poti od doma do šole varni, to pa nikakor ne drži. Preprosto se ne zavedajo, kaj se jim lahko pripeti, če niso dovolj pozorni. Prav zato je še toliko pomembnejše, da napnemo vse moči in zavarujemo pot od doma do šole.

Za povečanje varnosti ob šolskih potek je treba tudi določiti nevarne predele ali okoliščine ter seznanjati otroke z njimi, hkrati pa sodi semkaj tudi izvajanje z njimi povezanih preprečevalnih in sanacijskih ukrepov. Zmanjšati je treba število avtomobilov na cesti, in sicer z uporabo drugega prevoznega sredstva. V Evropski uniji je okoli 75 % vsakodnevnih voženj z avtomobilom krajših od 5 kilometrov. Starši bi morali, namesto da se vozijo z avtomobilom, izbrati kakšno drugo možnost, na primer kolesariti, uporabiti javno prevozno sredstvo ali skupen prevoz z zasebnim vozilom. To bo njihovim otrokom pomagalo pri odločanju za način prevoza, ko bodo dovolj stari.

V nadaljevanju tega priročnika boste našli dobre prakse, ki bodo prispevale k temu, da bo pot v šolo in nazaj za otroke postala varnejša.